Ve? o LD Prestranek

Anketa

Kateri letni ?as vam najbolj ugaja za lov?
 

Prijava



PDF natisni E-pošta

Loviš?e je izredno raznoliko in bogato, kar potrjuje tudi cela vrsta divjadi v njem. Raznolikost se poraja zaradi izredne reliefne razgibanosti in specifi?nih geografskih zna?ilnosti visokega krasa, na katerem pretežno leži. Na vzhodu in jugovzhodu se razteza na obronke Javornikov, z najvišjim vrhom našega loviš?a – 1125 m visoko Lonico, se nadaljuje proti zahodu preko flišnate Pivške kotline na Osojnico (822 m) in Kaludernik (750 m), od tam zavije proti severozahodu preko Farovških borov na Slavinske Ravnike (200 m) v Risnik, kjer meja obrne proti severu v Loze, in nato preko Slavinske gmajne v ?ermelice. Od tu se spusti proti Koretanu in se tako zopet dotakne dna Pivške kotline. Po strugi Koretana meja nadaljuje proti vasi Studenec, preko avtoceste v vas Grobiš?e, kjer se pri mostu naveže na reko Pivko in nadaljuje ob njej in strugi Stržena v vas Rakitnik. Tu se meja obrne proti vzhodu in poteka preko železnice pod Grma?o v Matenjski Kravjek proti Po?ku; od tu po žejski cesti v javorniške gozdove pod Studenski vrh in dalje na javorniško cesto do tromeje lovskih družin Pivka, Prestranek in Javornik, kjer zavije zopet proti jugozahodu na vrh Sovi?a (1075 m) in po vrhovih proti Lonici.

Loviš?e LD Prestranek

Loviš?e se razprostira na 5626 ha površine in 625 m višinske razlike, zato je vegetacija izredno pestra. Tako na pobo?jih Lonice in Sv. Trojice lahko že zasledimo višinske bukove gozdove, ki se proti zahodu spuš?ajo in nadaljujejo v jelovo-bukove gozdove, ki prehajajo v porasle kraške gmajne nekdanjih pašnikov Po?ka in Bil. Tu zasledimo nasade ?rnega bora ter avtohtonih submediteranskih združb belega in ?rnega gabra, hrasta in bukve, ki se proti kraškim goli?avam Osojnice in Slavinskega Ravnika izmenjujejo z nasadi ?rnega bora in smreke ter se nadaljujejo v primorske bukove združbe na obmo?ju Loze. Drevesno vegetacijo spremlja izredna pestrost grmi?evja, trav in zeli. Mati?na podlaga je v vzhodnem delu in na Slavinskem Ravniku apnen?asta, zato so tu pogoste kraške jame, spodmoli, kotanje in vrta?e. Zaradi porozne podlage tukaj ni teko?e vode. Dno Pivške doline, po katerem se kot hrbtenja?a vije reka Pivka s pritoki, je pretežno flišno. Posamezni flišni nanosi se zajedajo tudi proti pobo?ju Ravnikov in Osojnice, zato tukaj pogosto naletimo na stalne vire teko?e vode in izvirke. Pivka v zgornjem toku v sušnih mesecih zaradi apnen?aste podlage pogosto presahne, v spodnjem toku od Štivana proti vasi Grobiš?e in naprej proti Postojnski jami pa na flišu vodo ohranja, zato se v in ob njej živi bogastvo rib in ptic. Ob jugozahodni meji loviš?a proti Okrogleku v podnožju Svete Trojice leži presihajo?e Petelinjsko jezero, kjer je ob visokih vodah pravo shajališ?e divjih rac. Podnebje je tipi?no kraško – preplet celinske in mediteranske klime, zato so pogoste mrzle zime z obilo snega in mo?no burjo ter suha in vro?a poletja s pogostimi požari zaraš?ajo?ih se kraških gmajn.

 

 
free pokerfree poker

Iskanje

Lovska družina Prestranek
Ulica padlih borcev 7

6258 Prestranek

© 2013 LD Prestranek. Vse pravice pridržane. All rights reserved. Fotografije in teksti na spletni strani so avtorsko delo, zato je njihova uporaba brez predhodnega dovoljenja avtorjev prepovedana.